Kronološki pregled PGD Lokarje

Gasilsko društvo v Lokarjih je s svojim prostovoljnim delom pričelo jeseni leta 1900 (natančen datum začetka delovanja ni znan). V tistem času so bili požari pogosti, predvsem zaradi lesenih konstrukcij hiš in gospodarskih poslopij. Tako se je pojavila večja potreba po organizirani obrambi pred požari. Ustanovljeno je bilo torej gasilsko društvo Lokarje, ki je takrat nosilo naziv Požarna bramba za okolico Sv. Jurij ob južni železnici.

Gasilsko društvo Lokarje je bilo takrat zadolženo za požarno obrambo v občini sv. Jurij-okolica. Ob tem velja povedati, da je bil današnji Šentjur z okoliškimi 24 vasmi takrat razdeljen na dve občini: Sv. Jurij-trg in Sv. Jurij-okolica. Šentjur-trg je takrat že imel požarno brambo, ustanovljeno leta 1874.

Območje, ki ga je pokrivala Požarna bramba za okolico je bilo večinoma raztreseno po hribovitem terenu.

Kmalu po ustanovitvi je društvo zbralo sredstva in nabavilo novo gasilsko brizgalno na ročni pogon (za pogon brizgalne je bilo potrebnih 8 mož), cevi in najpotrebnejšo gasilsko opremo. Brizgalna je bila za tiste čase zelo dobra. Montirana je bila na voz, v katerega se je vpreglo par konj za prevoz na požarišče. Prevoz na požar ni bil problem, saj so imeli kmetje v vasi Lokarje takrat 5 parov konj. Delo z brizgalno je bil velik napor za gasilce, zlasti še na večjih požarih, ker je moralo osem mož krepko pritiskati z ročicami na bat črpalke, da je bil pritisk vode za gašenje dovolj velik. Nabavili so tudi uniforme, tako da je bilo društvo za tisti čas kar dobro opremljeno.

Največ gasilcev v Požarni brambi Sv. Jurij-okolica je bilo iz Lokarij in bližnjih vasi. Zato so člani že v prvih letih obstoja društva sedež prenesli v Lokarje (to se je zgodilo leta 1903 ali 1904 ). Zemljišče za postavitev doma sta darovala Mastnak Jakob in Mastnak Anton. Na tem zemljišču so gasilci, z zbranim lesom, ki so ga dobili od kmetov, zgradili leseni gasilski dom. Ta dom je gasilcem služil do leta 1929, ko ga je zamenjal nov zidani gasilski dom.

V letih, ko je trajala prva svetovna vojna, je bilo delovanje gasilskega društva skoraj v celoti prekinjeno, kajti večina članov je morala oditi v vojsko. Žrtev med člani gasilskega društva je bilo v vojni veliko, saj se jih skoraj polovica ni vrnila iz bojev.

Po vojni se je zamenjalo ime društva. Ime Požarna bramba Sv. Jurij-okolica, ki je veljalo v času Avstro-Ogrske monarhije, je zamenjalo ime Prostovoljno gasilno društvo Sv. Jurij ob južni železnici, ki je nastalo z ustanovitvijo nove države Jugoslavije.

GASILCI IZ LOKARIJ IN ŠENTJURJA, 1. 12. 1925 (fotografirano pred šolo v Šentjurju, ob državnem prazniku združitve Srbov, Hvatov in Slovencev v državo Jugoslavijo)

Leta 1929 je gasilsko društvo s svojim delom in s pomočjo občine ter zbranih prispevkov v denarju, lesu, opeki in brezplačnimi prevozi, zgradilo nov, tokrat zidani, gasilski dom s stolpom.

V letu 1937 je društvo nabavilo novo motorno brizgalno (400 lit.) 12 KS, z motorjem znamke ILO na zračno hlajenje. Motorno brizgalno so kupili pri podjetju Andrej Zuppan v Ljubljani.

Med leti 1941 - 1945 (čas okupacije) so bila gasilska društva povsem podrejena nemškemu okupatorju. Njihovi poverjeniki na slovenskem ozemlju so bili nemški župani, ki so bili na čelu nemških občin. Nemški okupacijski režim je bil zelo strog in je zahteval, da se v gasilskih društvih komanduje v nemščini, prav tako se je morala vsa administracija voditi v nemščini.

V času nemške okupacije je bilo v nemško vojsko prisilno mobiliziranih več mladih fantov, članov gasilskega društva Lokarje. Šest od njih se ni več vrnilo; 4 so padli v nemški vojski, 2 pa sta padla v narodnoosvobodilnem boju, ko sta pred tem dezertirala iz nemške vojske.

Po vojni se je stanje v društvu hitro normaliziralo.Gasilci so imeli redne vaje. Člani društva so pripravili igro Bela vrtnica, ki so jo zaigrali pred veliko vrtno veselico na Proseniškem. Takrat so zbrali precej denarja in opustošena gasilska blagajna se je začela počasi polniti.

Leta 1949 je gasilsko društvo Lokarje na Dobrni kupilo star avtomobil Adam Opel, ki je bil ob nakupu celo brez gum. V letu 1950 so ta avto popravili in obnovili.

V letu 1951 se je gasilskemu društvo Lokarje zgodil žalosten dogodek, saj so jim iz gasilskega doma ukradli motorno brizgalno. Tatovi so motorno brizgalno odnesli iz doma, najverjetneje na bližnjem polju pa nato odmontirali motor, črpalko pa pustili v jarku bližnjega potoka. Tatovi niso bili nikoli odkriti, tako da tudi škoda ni bila društvu nikoli povrnjena.

Gasilci so se še v istem letu angažirali in nabavili nov motor za brizgalno in bili ponovno pripravljeni na obrambo pred požari.

V petdesetih letih je društvo zašlo v krajšo krizo, saj mu je zaradi pomanjkanja članov grozila razpustitev. Kljub odloku o razpustitvi društva, ki so ga dobili iz notranjega odseka občine Šentjur, so se člani na sestanku odločili, da društva ne razpustijo. V kratkem času je društvo prevzela mlajša generacija in s tem se je kriza končala.

V petdesetih letih je društvo tudi dozidalo in razširilo obstoječi gasilski dom. Razširitev je bila potrebna za garažiranje gasilskega avtomobila.

Začetek šestdesetih let je društvo ponovno pričakalo v slabem kadrovskem stanju, saj je bilo samo 12 aktivnih članov. Zato so se le-ti odločili, da je potrebno v društvo pritegniti mlade fante, ki so pričeli z gasilskimi vajami. Tako je ponovno oživelo operativno delovanje v društvu. Člani društva pa so bili aktivni tudi na kulturnem področju. Tako so leta 1964 pripravili igro Dekle iz Trente. Igro so odigrali po okoliških krajih in povsod so bili z navdušenjem sprejeti.

Vabilo na igro

Leta 1969 je društvo nabavilo novo motorno brizgalno (600 litrov, Rosenbauer). Motorna brizgalna je bila plačana s prostovoljnimi prispevki krajanov.

Kmalu pa so začeli razmišljati še o nabavi novega gasilskega avtomobila, ki ga v društvu že kar nekaj časa niso imeli. Leto po nakupu motorne brizgalne so zbrali denar za nabavo gasilskega avtomobila znamke IMV kombi. Avtomobil je bil namenjen prevozu gasilcev in gasilskega orodja.

To je člane društva spodbudilo k še intenzivnejšemu delovanju, pristopalo pa je tudi vedno več mladih. Ponovno so pripravili ljudsko igro, tokrat Revček Andrejček. Premiera je bila v Šentjurju, nato so sledile uprizoritve še po nekaj krajih v občini.

Leta 1974 je naše kraje prizadel hud potres in v njem je precej škode utrpel tudi gasilski dom. Začela so se pojavljati razmišljanja in ideje o novem gasilskem domu, vendar je do realizacije preteklo še celo desetletje.

V tem času je društvo (1977) kupilo novo motorno brizgalno (300 litrov, Tomos), štiri leta kasneje pa 800 litrsko motorno brizgalno, znamke Ziggler.

V začetku osemdesetih so bila razmišljanja o novem gasilskem domu vedno intenzivnejša. Bile pa so različne ideje o lokaciji gasilskega doma, saj je na začetku prišlo do manjših nesoglasij s krajevno skupnostjo. Po končanih pogovorih, so se vsi strinjali, da naj nov gasilski dom stoji na zemljišču na Selah (sedanja lokacija). Leta 1981 so se pričela gradbena dela. Do konca leta je bil gasilski dom pozidan do prve plošče. Nato je zaradi razmer v državi sledil zastoj pri gradnji, ki se je ponovno nadaljevala v letu 1983. Gradbena in druga dela so bila v glavnem izvedena s prostovoljnim delom članov društva in drugih, ki so želeli pomagati.

Slavnostna otvoritev novega, 450 m 2 velikega gasilskega doma je bila leta 1985. Hkrati je gasilsko društvo prevzelo še nov orodni avtomobil znamke TAM. Po svečanosti je sledila velika vrtna veselica, na kateri je igral ansambel Lojzeta Slaka. Obisk na veselici je bil tako številčen, da je že ob šestih zvečer zmanjkalo hrane, ki so jo morali nato dodatno priskrbeti.

Gasilski dom v fazi gradnje

Predsednik PDG Lokarje Jože Županc si z gosti ogleduje dvorano novega gasilskega doma

Ansambel Lojzeta Slaka na otvoritvi novega gasilskega doma

Gasilsko društvo Lokarje je v osemdesetih začelo sodelovanje s prostovoljnim gasilskim društvom iz Nemčije, iz kraja Kirschhausen.

Sodelovanje se je začelo po tem, ko so lokarski gasilci izrazili željo po novem avtomobilu. Le-tega (gasilski avtomobil Unimog) sta jim podarila Franc in Hermina Rančigaj, ki sta ga kupila od gasilcev iz Kirschhausena. Gasilci iz Kirschhausena pa so izražili željo, da spoznajo gasilce, ki bodo dobili omenjeni gasilski avtomobil. Tako so se prvič srečali v Nemčiji, na predbožičnem Miklavževem večeru.

Leta 1988 so gasilci iz Kirschhausena prišli na obisk v Slovenijo. Bili so navdušeni nad Slovenijo, zato so že naslednje leto organizirali izlet za vse njihove člane društva. Od takrat se gasilci obeh društev vsakoletno srečujejo v Lokarjih ali pa v Kirschhausenu, še zlasti pa ob posebnih jubilejih. Leta 1996 so podpisali listino o sodelovanju, najprej avgusta v Sloveniji in nato novembra še v Nemčiji. Ob podpisu listin sta bila prisotna oba župana občin.

Gasilci iz Kirschhausena so na melodijo slovenske ljudske pesmi Gremo na Štajersko, naredili priredbo v nemškem jeziku.

Leta 1990 je ob 90. obletnici obstoja gasilsko društvo pripravilo slavnostno parado in prevzem prapora. Leto kasneje so prav takšno obletnico slavili v Kirschhausenu, česar so se udeležili tudi lokarski gasilci. Pri tem velja poudariti, da so lokarski gasilci takrat verjetno prvi nosili slovensko zastavo v tujini.

Slovenski gostje in gasilci na slavnostni tribuni

Slovenska zastava na ulicah Kirschausena (avgust 1991) - nosi jo Andrej Županc

V devetdesetih so gasilci poskrbeli za obnavljanje gasilske opreme, pripravljali pa so se tudi na slavnostno obeležitev stote obletnice obstoja društva.

Leto 1996 je bilo še zlasti pomembno z vidika sodelovanja med PGD Lokarje in gasilskim društvom iz Kirschausena. Društvi sta se namreč odločili, da svoje dosedanje sodelovanje in prijateljstvo potrdita z listino o prijateljstvu in sodelovanju. Podpis listine je bil najprej v našem gasilskem društvu, v času ko so gasilci pripravili vsakoletno veselico. Obe društvi sta listino podpisali na slavnostni seji. Udeležba gasilcev iz Kirschausena je bil kar številčna, saj se je slovesnega dogodka udeležilo 30 njihovih članov. Ob podpisu sta bila prisotna župan občine Šentjur Jurij Malovrh in predstavnik občine Hepenheim K. E. Stoerner. Ob tej priložnosti so si gostje iz Nemčije ogledali protokolarno Ipavčevo hišo.

Novembra je 24 članska delegacija gasilcev iz Lokarij odpotovala na podpis listine o prijateljstvu in sodelovanju v Kirschausen. Tudi tam je bil podpis listine zelo slovesen. Podpisa so se udeležili gostje - župan občine Šentjur Jurij Malovrh, predsednik sveta KS Blagovna Edi Peperko, predsednik Gasilske zveze Šentjur Jože Županc in poveljnik GZ Šentjur Stanko Artiček. Gasilci iz Kirschausena so se zelo potrudili in za naše gasilce pripravili pester in zanimiv program, ki mu je sledila zabava.

Po podpisu pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v gasilskem domu Lokarje

Leto 2000 je bilo še posebej slovesno, saj je gasilsko društvo praznovalo 100. obletnico obstoja in delovanja. Že kratek pogled na zapisano nam pokaže, da je bilo v teh letih vloženega veliko truda in ogromno prostega časa, da je društvo delovalo brez večjih težav.

Osrednja slovesnost je potekala 7. in 8. julija - praznovanje 100. obletnice in prevzem novega gasilskega avtomobila Mercedes Atego 1625.

7. julija je potekala slavnostna seja, ki se je je udeležilo veliko gostov.

Pogled na polno dvorano gasilcev ob slavnostni seji

8. julija je bila osrednja slovesnost ob 100. obletnici in slovesen prevzem novega gasilskega avtomobila. Najprej je potekala slovesna parada uniformiranih gasilcev, ki se je je udeležilo blizu 400 gasilcev iz domače in sosednjih gasilskih zvez. Parado je vodil poveljnik Gasilske zveze Šentjur Stanko Artiček. Gasilci so korakali ob zvokih Pihalnega orkestra Šentjur in Godbe iz gasilskega društva Kirschausen. Slovesnost se je nadaljevala pred gasilskim domom, kjer je na prevzem čakal nov gasilski avtomobil. Prireditve so se udeležili številni visoki gostje. Na koncu je sledilo še odkritje freske sv. Florjana, ki krasi pročelje gasilskega doma.

Praznovanje se je zaključilo z veliko veselico, na kateri sta igrala Korado in Brendi s svojim ansamblom. Zabava se je, kot se za takšno praznovanje spodobi, zavlekla pozno v noč.

Botri pred novim gasilskim avtomobilom

Nova pridobitev društva v letu 2002 je gasilski kombi Mercedes 312. Društvo je zamenjalo starejši orodni avtomobil TAM, saj se je zavedalo pomembnosti varnega prevoza, še zlasti najmlajših članov gasilskega društva. Slovesen prevzem avtomobila je potekal 20. julija. Slovesnost je popestril pihalni orkester Ljubečna.

Časopis Novi tednik je v letu 2004 organiziral natečaj za Naj gasilsko desetino. Z veseljem smo spremljali rezultate, ki so na koncu pokazali, da je zmagovalec prav član našega društva Jožef Gajšek. Zaključna prireditev te akcije je bila v prostorih našega gasilskega društva.

Zadnja pridobitev gasilskega društva je nov gasilski avtomobil Mercedes Vito 115 CDI z devetimi sedeži. Slovesni prevzem avtomobila je bil 4. avgusta 2007.

V mesecu avgustu 2007 so naši gasilci povabili gasilce iz Kirschausena na skupen vzpon na Triglav. Vrh Triglava so uspešno osvojili.

Gasilci PGD Lokarje in FFW Kirschhausen pri Aljaževem stolpu na Triglavu

<Nazaj>